Knjige v projektu

Patxi Zubizarreta: Grenak je med

Izvorni jezik: baskovščina

Prevod v slovenščino: Barbara Pregelj

Devetdeseta leta prejšnjega stoletja. Podobno kot številni mladi iz Magreba si tudi Selim želi zapustiti žalostni Maroko in svojo srečo poiskati v bleščečem Parizu. Tam je njegova Meka. Na poti bo okusil med in grenkobo: med v objemu Esther iz baskovske prestolnice, grenkobo zaradi neprizanesljive resničnosti na Zahodu. Njegovo zgodbo opisujejo trije glasovi: mladi Magrebčan, njegovo dekle Esther in najbolj znameniti mugalari devetdesetih. Spoznavamo pa jo na tri različne načine: v prvoosebni linearni pripovedi, v dnevniški obliki in v obliki intervjuja.

Roman Grenak je med sestavljajo trije glasovi, tri pripovedi in ena novostara zgodba. Izpod peresa enega najbolj priznanih baskovskih mladinskih avtorjev Patxija Zubizarrete.

Teresa Calo: Marta pred ogledalom

Izvorni jezik: španščina

Prevod v slovenščino: Veronika Rot

Marta ima okoli sedemnajst let. Vsaj imela jih je, ko je prešla na drugo stran, na stran prazne, neboleče, nepovratne večnosti. Ogledalo, pred katerim se spominja zadnjih mesecev svojega življenja, ne zrcali njene podobe, temveč le spomine in občutja. Na primer olajšanja, ker ji ni treba poslušati jokanja njene matere ali nemega očetovega obupa. Občutek svobode, ker se ji ni več treba pretvarjati, da je, ali, še huje, zares jesti, da bi ugodila svoji družini … V dramskem dialogu, ki se bere kot pripoved, Marta spregovori sebi z odkritostjo in neposrednostjo svojega stanja. Ob tem pa z ironijo gladi robove spominov, ki so jo privedli do hrepenenja po tistem dekletu, ki je nekoč bila.

João Manuel Ribeiro: Stranski učinki

Izvorni jezik: portugalščina

Prevajalka: Mojca Medvešček

Pozor: branje zbirke poezije za mladostnike portugalskega pisatelja, pesnika in urednika Joãa Manuela Ribeire lahko pri pozornih bralcih povzroči dolgotrajne stranske učinke!

Pesmi pozornost bralca vodijo k navidez preprosti lepoti vsakdanjih podob, kot so mravlje, lastovke, mandljevci, in kostanji, a tudi k pojavom in referencam, ki zahtevajo, da jih motrimo dlje časa. Tako se med branjem pred nami izriše ozvezdje sočutja, topline in vsega, kar nas dela človeške. S tem pa lahko tudi trajno spremeni mladostniški (in odrasli) pogled na svet.

João Manuel Ribeiro: Žanine kavbojke

Izvorni jezik: portugalščina

Prevod v slovenščino: Blažka Muller

V pesniški zbirki Žanine kavbojke je v paradoksalnem in protislovnem bogastvu zajeta podoba nekoga, ki ni več otrok, a še ni odrasel. Iskanje identitete, zaljubljenost, spogledovanja, odnosi s starši, šola, dileme, izzivi, čustva, sanje in želje, rast, moda, vpliv tehnologij in digitalnega so v pesmih predstavljeni z občutljivostjo, ki pa vendarle ne obide trdote in ironije današnjih dni. Mladi se bodo ob branju te knjige zagotovo naježili, pesmi bodo brali na glas, si jih šepetali na uho ali pa jih prepisovali in prepesnjevali – v skladu z ritmom svojega srca. Pesmi, ki so bile napisane zato, da bi se znašle v žepu kavbojk najstnikov in mladih, pa so povsem primerne tudi za torbo ali nahrbtnik staršev in učiteljev.

Evald Flisar: Alica v nori deželi

Izvorni jezik: slovenščina

Med branjem Alice v nori deželi se boste hudo zabavali! Hkrati vas bo skrbelo za usodo našega sveta, ki zelo spominja na Poterunijo. Te dežele ne boste našli na zemljevidu, saj gre za prašen otok sredi Atlantskega oceana. Njegovi prebivalci so porabili vse naravne vire razen glini podobne snovi po imenu poti, ki jo izkopavajo izpod glavnega mesta Potington. Da se mesto ne bi zrušilo v čedalje večjo praznino pod sabo, potrebujejo čedalje več podpornih stebrov, ki jih izdelujejo iz razbitih poti izdelkov, kajti vse je narejeno iz poti, celo drevesa. In ker se votlina širi, potrebujejo vse več podpornih stebrov, zato morajo razbijati vse več vsega, kar izdelajo. Na tem otoku se znajdeta Alica in njen stric Skočir, strokovnjak za ekonomske probleme. Najamejo ga, da ohrani Poterunijo nad morsko gladino …

Duhovite dialoge je z ilustracijami opremila ilustratorka Hana Tintor. Avtor na zabaven način opozarja, da so tla, na katerih stojimo, čedalje tanjša … Knjiga je doslej izšla v več izdajah in več jezikih. Pred nekaj leti je bila izbrana za Cankarjevo tekmovanje. Dramska verzija je izšla v ZDA, v nemškem prevodu pa jo je uprizorilo gledališče Theater im Keller v Avstriji.

Aksinja Kermauner: In zmaj je pojedel sonce

Izvorni jezik: slovenščina

Aksinja Kermauner v svojem potopisnem romanu najstnikom ne odpira le literarnega okna v svet druge dežele, temveč tudi v drugačnost in stisko glavnih junakov, s katero se še toliko teže soočajo v tujem svetu. Od njihovih čustvenih stanj je odvisna podoba dežele, skozi njih presojajo popolnost in nepopolnost kitajske, dežele modrosti in norosti, prijaznosti in obupa, modernosti in večtisočletne kulture. Avtorica, ki se že desetletja ukvarja s slepoto in slabovidno mladino, si je za glavnega junaka izbrala skoraj popolnoma slepega Sunčana, ki se spopada s travmo iskanja identitete. Potovanje na kitajsko mu vendarle prinese nekaj odgovorov.

In zmaj je pojedel sonce ni le izviren potopis po Kitajski, temveč nadvse dobrodošel vodnik videčim v deželo slepih.